Dolgovi so nehvaležna stvar za vsako podjetje. Resda gre za neko vrsto sredstev, česar bi bil v osnovi vesel vsak podjetnik, a škodijo likvidnosti in ne omogočajo nobene uporabe, dokler se sredstev ne izterja. Prav zato je pomembno, da z upniki ravnamo hitro in učinkovito – v takšnih primerih se izkaže izterjava dolgov za nujno poslovno potezo, ki reši težave z upniki, če se tega seveda lotimo premišljeno in pravilno. Ker lahko poslovne terjatve predstavljajo velik del obratovalnih sredstev podjetja, jih je treba redno izterjevati, preden se začnejo nabirati in na ta način škoditi stanju sredstev.
Terjatve so lahko zelo raznolike, večinoma pa pri delitvi ugotavljamo, v kakšnem razmerju sta upnik in dolžnik. Tako poznamo na primer terjatve do kupcev, do zaposlencev, do dobaviteljev, do zavarovancev in podobno. Vedno pa gre za sredstva, ki jih upnik zahteva za poplačilo določenih izdelkov ali storitev. Seveda ni nujno, da vsaka terjatev pomeni izterjavo, saj je terjatev le pravica do sredstev, ki se jih lahko poplača na različne načine. Izterjava pa pride v poštev takrat, ko se terjatve ne poplačajo na druge načine, temveč je za to potreben poseben ukrep. Izterjava dolgov je sodni ukrep, ki zagotavlja izpolnjevanje obveznosti plačevanja, ki jo ima dolžnik do upnika.
Izterjava dolgov se sproži na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova, običajno gre za neplačane račune. Seveda je treba pri tem pridobiti in priložiti vse zahtevane listine, iz katerih je razviden dolg dolžnika ter vsi drugi relevantni podatki. Sprožitev postopka izterjave je razmeroma enostavna, saj to lahko storite kar preko spletnega portala e-Sodstvo, morate pa seveda tudi v tem primeru pripraviti vse potrebne podatke. Poleg tega je treba za izterjavo terjatev plačati tudi sodno takso in nekatere druge stroške, ki jih lahko v določenih primerih nosi tudi dolžnik.