Spet se govori o črnih luknjah. Astronomi so prvič v zgodovini zaznali gravitacijske valove, ki jih nasilno povzroča združitev dveh črnih lukenj. Sila je tako močna, da niti svetloba ji ne uteče.
Zdi se, da je z dolgovi ravno tako. Dve nasprotni sili se privlačita in se združujeta v vrtinec neznanega. Na eni strani je človek z njegovimi željami, ki jih mora uresničiti v tistem trenutku, saj vse kaže na to, da bo lahko samo tako srečen. In vse to počne brez ustreznih finančnih sredstev, zato se mora zadolžiti. Tako na drugi strani nastopi mamljiv dolg, za katerega je prepričan, da ga bo lahko odplačal kasneje brez kakršnihkoli problemov. Korporacije niso nič drugačne. Prav tako jih privlačijo dolgovi. Potem so tu še vlade, ki spodbujajo k zapravljanju, da postanejo določene stranke bolj priljubljene – sploh med volilnimi kampanjami.
Dolgovi vse bolj rastejo, saj se vedno manj ljudi lahko odreka njihovim skušnjavam in eventuelno pristanejo v vrtincu, iz katerega se nemogoče rešiti, kot pri črnih luknjah. In tukaj je današnja družba. Zasidrani smo tako globoko v vrtincu brez upanja na rešitev iz črne luknje dolgov.
Ko gre za dolgove, na svetu ni več svetlih točk. Medtem ko so se vsi osredotočali na grški dolg, je Evropska unija samo še globlje tonila v vrtinec dolgov.
Kje smo pristali in kam nas ta svet vodi, je vprašanje, na katerega se mnogi bojijo odgovoriti.
Objavi odgovor